Prispevki

Zadnji teden v mesecu avgustu smo s člani Društva slepih in slabovidnih odšli na Otočec na izvajanje programov. Bilo je, navkljub vsem ukrepom, ki trenutno pretijo po državi, zabavno, poučno, kakšen dan tudi malo naporno, predvsem pa polno tistega lepega občutka, da smo ponovno skupaj. 

Prvi dan, 24.8., nas je naprej nagovoril direktor Hotela Šport, g. Matej, kasneje pa je naša članica Mateja Forte, pripravila zanimivo interaktivno predavanje o mestni logistiki in ovirah slepih in slabovidnih oseb. Večer se je zaključil sproščeno in z glavami polnimi znanja.

Sreda, 25.8., je bila kar pestra in polna dogajanj. Dopoldan smo preživeli s tiflopedagoginjo Evo Škrlec iz očesne klinike. Eva nam je na razgiban in zabaven način predstavila in pokazala pomembnosti, ki veljajo za delo s slepo in slabovidno osebo.
Ker je bilo dopoldne polno dogajanja je bilo seveda potrebno poskrbeti za lačne trebuščke. Popoldan smo nato nadaljevali s predavanjem Braneta Buta, ki nam je povedal za novosti, ki veljajo pri pravicah slepih in slabovidnih oseb. Po predavanju pa so tisti, ki so imeli dodatna vprašanja lahko Braneta pocukali za rokav in se z njim še individualno sestali. A dneva še kar ni bilo konec. Ob 17.00 uri sta se nam pridružila g. Dušan Jankovič iz Diopte in g. Robert Merič iz slepslaboviden.si, ki sta s seboj pripeljala polno pripomočkov za boljšo in večjo kvaliteto slepih in slabovidnih oseb. Seveda sta lepo razložila kaj lahko komu koristi in na kak način.
Ker smo vedeli, da četrtek ne bo nič manj aktiven , kot je bila sreda, smo se seveda hitro odpravili spat (če verjamete ), da smo imeli energije za četrtek, 26.8.2021. Dopoldan, 26.8., smo se peš odpravili do gradu Struga, kjer nas je pričakal graščak in nam razkazal svoje prebivališče. S svojim doživetim pripovedovanjem nam je z lahkoto pričaral življenje tudi nekaj stoletij nazaj. Izmed vseh prisotnih žensk, si je izbral tudi svojo grajsko gospodično, ki mu bo vestno stala ob strani..in.. čistila grad.  Naučil nas je tudi grajskega plesa, tako da bi se lahko od zdaj naprej z lahkoto udeleževali grajskih plesov. Po prijetnem in zabavnem dopoldnevu je sledilo prav takšno popoldne. Po kosilu smo se odpeljali v Slakov muzej, kjer so nam najprej povedali kaj vse si lahko v muzeju ogledamo in ker je muzej interaktiven, smo se lahko preizkusili tudi v petju in prepoznavanju Slakove glasbe. Muzej vsebuje tudi čebelji svet, kjer smo si lahko ogledali čebele in njihovo matico od blizu. Za tem smo odšli še v Pavčkov dom in v bližnjo cerkev Sv. Jurija.
Ker vse lepo hitro mine, je tudi izvajanje naših programov čisto prehitro pripeljalo do petka, ko smo se utrujeni, ampak srečni ob doživetem, vrnili domov.

Vodenje institucije ali organizacije je poslanstvo, je odgovornost, vodenje invalidske organizacije pa še toliko bolj, saj mora vodstvo izkazati, poleg vseh običajnih dobrih praks, še sposobnost empatije in prepoznavanja mehanizmov vrednosti, ki jih lahko doprinesejo samo člani organizacije, ki jo vodi. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje je nekaj let nazaj praznovalo svojo sedemdeseto obletnico obstoja. Takrat sem kot urednica zbornika, izdanega ob obeleženju tega trenutka, pogledovala tako v včeraj kot danes in tudi jutri tega združenja, katerega članica sem tudi sama. Preteklost je bila obarvana s spomini, s ponosom na do tedaj že ustvarjeno in dograjeno, sedanjost je prinašala zanos, da MDSS Celje igra vlogo pomembnega igralca na parketu boja za pravice slepih in slabovidnih. Danes, nekaj let kasneje, pa je nastopil jutri te organizacije, ki je bil tedaj zavit še v skrivnost. Ta jutri organizacije, ki že več kot sedemdeset let predstavlja pristan slepim in slabovidnim iz Savinjske regije z okolico, predstavlja novo izvoljena predsednica, Sanja Kos. Njena moč je v znanju, saj je znanje s področja ravnanja s slepimi in slabovidnimi edina vrednota, ki lahko organizacijo pelje naprej in ji zagotovi mesto v sodobni, do invalidov zelo kritični družbi. Društvo je z izvolitvijo nove ekipe in s tem nove predsednice prepoznalo energijo mladosti in pripoznalo, da lahko edino z uvedbo sprememb zagotovi napredek organizaciji, da bo slednja lahko še naprej izvajala programe in s tem kvalitetno skrbela za svoje člane. Izzivi, s katerimi se bo novo vodstvo srečevalo, so in bodo stalni in velikokrat nepredvidljivi, naloga novega vodstva pa je, da s svojo organizacijo enotno nastopi v družbi in s tem dokaže, da slepi in slabovidni premoremo izkušnje, znanje in drznost, da lahko kljubujemo averziji družbe. Novi predsednici in njeni ekipi zato želim veliko srčnosti, vztrajnosti in poguma. Ob dobrih željah pa velja izpostaviti tudi oba protikandidata na tokratnih volitvah, Ladislava Humskega in Sebastjana Kamenika. Z izkazanim interesom za vodenje organizacije, katere člana sta tudi sama, sta izkazala močno željo po napredku in pozicioniranju MDSS Celje na zemljevid uspešnih organizacij, ki se borijo za pravice slepih in slabovidnih.
Vsaka sprememba pa ima korenine v nečem že obstoječem in nova predsednica bo gradila na do sedaj opravljenem delu predsednika, ki je društvo z različnimi ekipami vodil vse od leta 1995. Mnenj o delu, ki ga je opravil Edvard Vodeb, je veliko in številna so si nasprotujoča, a nekaj pa vendarle ostaja. Že prej sem pisala o pogumu in MDSS Celje je leta 2017 izkazalo veliko mero poguma, ko je v svoje vrste sprejelo novo članico. V Celje sem prešla kot nekdanja članica MDSS Koper in prišla sem s kupom ciljev in idej. Vodstvo društva je že takrat premoglo toliko srčnosti, da si je upalo z menoj skočiti v neznano; razširiti svoje znanje, sodelovati pri pripravah večjih projektov, javno izpostavljati izkušnjo slepote in slabovidnosti mladim generacijam v okviru gostovanj na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru in ne nazadnje skupaj z Univerzo v Mariboru širši tako strokovni kot laični javnosti dokazati, da nobeno mesto ne bo pametno mesto, dokler ne bo prilagojeno celotni populaciji, ki biva ali dnevno migrira vanj ali iz njega. Skupaj smo premaknili marsikatero mejo in brez posluha vodstva društva to ne bi bilo mogoče. Veliko meja pa še ostaja, saj je stereotipni strah pred slepoto in slabovidnostjo še vedno vseprisoten v družbi. Znanja je še vedno premalo in že obstoječe znanje izgublja na veljavi, če vanj vnašamo toksičnost slabih medsebojnih odnosov, kar v naše sposobnosti v očeh odločevalcev zasaja dvom.

Za ves dosedanji pogum zatorej hvala Edvardu Vodebu z ekipo in srečno na poti novi predsednici, Sanji kos.
asist. dr. Mateja Forte, članica MDSS Celje

Dne, 9.6.2021, smo se člani MDSS Celje odpravili v Gornji Grad. 
Gornji Grad je miren, odmaknjen kraj v Zgornje Savinjski dolini. Zeliščarka Amanda nas je popeljala med gredicami zeliščnega vrta, o katerih smo izvedeli marsikaj zanimivega, lahko pa smo jih tudi povonjali in jih kasneje poskusili v okusnem čaju, ki nam ga je pripravila zeliščarka Maja. ☕️ Ogledali pa smo si tudi katedralo sv. Mohorja in Fortunata, ki je po prostornini največja katedrala v Sloveniji. ⛪️