Vodenje institucije ali organizacije je poslanstvo, je odgovornost, vodenje invalidske organizacije pa še toliko bolj, saj mora vodstvo izkazati, poleg vseh običajnih dobrih praks, še sposobnost empatije in prepoznavanja mehanizmov vrednosti, ki jih lahko doprinesejo samo člani organizacije, ki jo vodi. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje je nekaj let nazaj praznovalo svojo sedemdeseto obletnico obstoja. Takrat sem kot urednica zbornika, izdanega ob obeleženju tega trenutka, pogledovala tako v včeraj kot danes in tudi jutri tega združenja, katerega članica sem tudi sama. Preteklost je bila obarvana s spomini, s ponosom na do tedaj že ustvarjeno in dograjeno, sedanjost je prinašala zanos, da MDSS Celje igra vlogo pomembnega igralca na parketu boja za pravice slepih in slabovidnih. Danes, nekaj let kasneje, pa je nastopil jutri te organizacije, ki je bil tedaj zavit še v skrivnost. Ta jutri organizacije, ki že več kot sedemdeset let predstavlja pristan slepim in slabovidnim iz Savinjske regije z okolico, predstavlja novo izvoljena predsednica, Sanja Kos. Njena moč je v znanju, saj je znanje s področja ravnanja s slepimi in slabovidnimi edina vrednota, ki lahko organizacijo pelje naprej in ji zagotovi mesto v sodobni, do invalidov zelo kritični družbi. Društvo je z izvolitvijo nove ekipe in s tem nove predsednice prepoznalo energijo mladosti in pripoznalo, da lahko edino z uvedbo sprememb zagotovi napredek organizaciji, da bo slednja lahko še naprej izvajala programe in s tem kvalitetno skrbela za svoje člane. Izzivi, s katerimi se bo novo vodstvo srečevalo, so in bodo stalni in velikokrat nepredvidljivi, naloga novega vodstva pa je, da s svojo organizacijo enotno nastopi v družbi in s tem dokaže, da slepi in slabovidni premoremo izkušnje, znanje in drznost, da lahko kljubujemo averziji družbe. Novi predsednici in njeni ekipi zato želim veliko srčnosti, vztrajnosti in poguma. Ob dobrih željah pa velja izpostaviti tudi oba protikandidata na tokratnih volitvah, Ladislava Humskega in Sebastjana Kamenika. Z izkazanim interesom za vodenje organizacije, katere člana sta tudi sama, sta izkazala močno željo po napredku in pozicioniranju MDSS Celje na zemljevid uspešnih organizacij, ki se borijo za pravice slepih in slabovidnih.
Vsaka sprememba pa ima korenine v nečem že obstoječem in nova predsednica bo gradila na do sedaj opravljenem delu predsednika, ki je društvo z različnimi ekipami vodil vse od leta 1995. Mnenj o delu, ki ga je opravil Edvard Vodeb, je veliko in številna so si nasprotujoča, a nekaj pa vendarle ostaja. Že prej sem pisala o pogumu in MDSS Celje je leta 2017 izkazalo veliko mero poguma, ko je v svoje vrste sprejelo novo članico. V Celje sem prešla kot nekdanja članica MDSS Koper in prišla sem s kupom ciljev in idej. Vodstvo društva je že takrat premoglo toliko srčnosti, da si je upalo z menoj skočiti v neznano; razširiti svoje znanje, sodelovati pri pripravah večjih projektov, javno izpostavljati izkušnjo slepote in slabovidnosti mladim generacijam v okviru gostovanj na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru in ne nazadnje skupaj z Univerzo v Mariboru širši tako strokovni kot laični javnosti dokazati, da nobeno mesto ne bo pametno mesto, dokler ne bo prilagojeno celotni populaciji, ki biva ali dnevno migrira vanj ali iz njega. Skupaj smo premaknili marsikatero mejo in brez posluha vodstva društva to ne bi bilo mogoče. Veliko meja pa še ostaja, saj je stereotipni strah pred slepoto in slabovidnostjo še vedno vseprisoten v družbi. Znanja je še vedno premalo in že obstoječe znanje izgublja na veljavi, če vanj vnašamo toksičnost slabih medsebojnih odnosov, kar v naše sposobnosti v očeh odločevalcev zasaja dvom.
Za ves dosedanji pogum zatorej hvala Edvardu Vodebu z ekipo in srečno na poti novi predsednici, Sanji kos.
asist. dr. Mateja Forte, članica MDSS Celje
